Ko so se na trgu pojavili določeni ponudniki tekstilnih izdelkov, se je odprl moj svet oblačil v vseh krojih in velikostih. Na tisoče izdelkov, odlične akcije na že tako noro ugodne cene, dobra trženjska propaganda, hitra dostava (pogosto celo hitrejša kot po Sloveniji), enostavnost naročanja in še bi lahko naštevala tja v en dan. Vse to me je prepričalo v to, da sem postala samooklicana kraljica Sheina.
Ta ljubezen je trajala kar nekaj mesecev. Ker od nekdaj obožujem dobre kupčije in sem bolestno nagnjena h kopičenju, sem bila inštantna lahka tarča vzhodnih ostrostrelcev. Hitro naročilo tu in tam, za boljši občutek ob mačku, ob ležernem brskanju v službi, ali kar tako – ker se splača.
Potem pa je nastopilo zavedanje. Življenje v poliestru je nagravžno. Zlaganje kupčkov komaj nošenih oblačil porazno. Polnjenje osebnostne praznine na račun izkoriščane, podplačane azijske sile in Zemljine dobrobiti.
Če je pa hitra moda tak fajn …
Ko je moja ljubezen do vsega plastično-cenenega že začela strmo upadati, se je na slovenskem trgu pojavil žebelj v krsto modernega potrošništva – Temu. Platforma, ki že na daleč kriči cenenost in palamudenje, je tako učinkovito penetrirala svetovni trg in premnoga slovenska gospodinjstva. Seveda je v določenih primerih popolnoma smiselno poseči po direktnem kitajskem prodajalcu, žal pa se premnogokrat ne konča zgolj pri ugodnejšem ovitku za telefon in elektronskem hišnem zvoncu.
Ker prsteki kar prehitro zasrbijo …
In delajo samo klik – klik – klik … Pa tukaj niso krivi samo ti “ta glavni” Kitajci. Tovrstna (cenena, nepotrebna in škodljiva) roba se nam ponuja tudi v naših fizičnih trgovinah. In vsi ti prodajalci so nam s smešno poceni artikli (pogosto takimi za enkratno uporabo) v glavo očitno vcepili, da potrebujemo 10 artiklov za dekoracijo v stilu Halloweena. Drugačno posteljnino za Božič. Novo oblačilo za tisto nepomembno službeno zabavo.
Ker naenkrat vse to RABIMO
Že samo petminutni sprehod po H&M-u ali Zari jasno sporoča, da je vse ceneno, slabo zašito, površno krojeno, in predvsem – PLASTIČNO. Še pri ponudnikih, ki so nekoč ponujali normalne izdelke, je danes praktično vse narejeno iz poliestra. Resda tako ne rabiš kaj veliko plasti, ker zašvicaš že v eni, ampak kaj za vraga se je zgodilo? Kdaj smo kot potrošniki tako zatajili, da se pustimo fojtrat s tem sranjem?
Ker se nam zdi šikano, ko vidimo mami-influenserke 10. v istem tednu delati reklamo za neke dekorativne izdelke brez funkcije. Ne rabimo tega balasta. Vse, kar kupimo, bo ostalo na tem planetu. Tudi po tem, ko bo odslužilo eno Veliko noč ali Božič. Pa bi kar upala trditi, da Jezus pod jelko ne bi želel gledati napihnjenih Božičkov v odsevu kitajskega blišča.
Potegnimo enkrat nekje črto. Kupujmo stvari, ki jih potrebujemo, Porabimo “stare” stvari, ki še imajo funkcijo. Vsak praznik ne potrebuje svoje dekoracije in te plastične navlake na nas ne potrebujemo niti mi sami. Kupujmo normalno in kupujmo lokalno, saj se tudi lokalno dobi po povsem normalnih cenah in ne razpade po treh uporabah. Naj bodo odločitve kdaj kanček bolj premišljene, naše vesti pa čistejše. Ker od poliestra smrdi, od slabe vesti pa zaudarja.
Tale zapis je služil očiščenju moje duše, za dejanske podatke o učinkih in posledicah hitre mode pa beri dalje tukaj: kako se utapljamo v poliestru in slovenska oblačila s čisto vestjo.