Da ves čas posegamo po novih oblačilih in da so trgovine absolutno nabasane s (pretežno plastičnimi) oblačili, danes čivkajo že ptički na veji. Spodaj pa vam nanizam še nekaj dejstev, kaj zares počnemo in kakšen učinek imajo naše odločitve. Pa tudi kakšna alternativa, ki nam je pri roki, prijaznejša, počasnejša in toliko bližje srcu. Najprej pa ……… 1, 2, 3, hitra moda v vsem svojem blišču!
Kdaj se je začela ta norija poliestra? Če gledamo spodnji graf, sposojen iz raziskave Malgorzate Koszewske (vir spodaj), vidimo proizvodnjo različnih materialov od leta 1980 naprej. Rjavkasta krivulja je bombaž, sivkasta pa zlovešč poliester.
Prvi najdeni podatki o poliestru potrjujejo na lastne oči doživeto izkušnjo iz trgovine: poliester na poliester. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (naslednjih nekaj podatkov bo citirano od prav tam), na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov. Ker smo po količini zavrženega tekstila Slovenci (pohvalno kot pri popitem alkoholu) prijetno nad povprečjem, naj omenim, da na leto zavržemo povprečno 12,3 kilogramov oblačil (raziskava Obleka naredi človeka). Skoraj tretjine le-teh pa nismo nikoli sploh oblekli.
Četudi so tovrstna umetna vlakna včasih občutno ugodnejša (pogosto pa tudi sploh ne), moramo vedeti, da je modna industrija drugi največji porabnik vode na svetu, proizvede pa okoli 10 odstotkov emisij toplogrednih plinov – tj. več kot mednarodni leti in morske trgovske poti). Poleg tega se pojavljajo mnogi pomisleki škodljivosti težko obdelanih tkanin na našem telesu. V času, ko nas povsod obdaja plastika, si to še veselo vlačimo nase.
Ob branju različnih tujih raziskav lahko potegnemo črto, da so zaznani mnogi primeri negativnega vplivanja na zdravje. Določene komponente teh “super modnih” umetnih vlaknin se praktično absorbirajo skozi našo kožo in vstopajo v krvni obtok, povzročajo raka, neplodnost in tako naprej. Da pri oblačilih iz umetnih vlaken pogosto opazimo močnejše potenje ni nobeno presenečenje, saj je poliester praktično narejen iz nafte, recikliran poliester pa na primer iz predelanih plastenk in plastičnih mrež. Ko naše telo oddaja vso to toploto, pa se vse fino iz te nosljive plastike še bolj veselo sprošča po nas in nas počasi zastruplja.
Četudi ugodnejša (ampak ponavljam – samo včasih!) so oblačila iz poliestra in podobnih vlaknin preprosto nevredna našega denarja in zdravja. Ideja hitre mode je hitro narejeno, hitro vrženo v smeti. Te smeti pa samo rastejo, se nabirajo in pronicajo v našo zemljico.
Zato je pomembno, da odpremo oči. In začnemo nakupovati odgovorno. Pri tem je najpomembnejša seveda zmernost. Potem pa zelo odprte oči pri izbiri materialov.
In kaj so alternative? Najdi ideje za ugodna slovenska oblačila tukaj:
Sama si nisem predstavljala, da bom našla primerljive alternative, ki bi bile koliko toliko cenovno normalne in uporabne. Pa mi je uspelo tudi to. Na slovenskem trgu je na desetine ponudnikov kvalitetnih in lepih tekstilnih izdelkov. In predvsem takšnih, pri katerih veš, da so bili zašiti pri nas, od naših ljudi, in ne vsebujejo plastenke, ki si jo leta 2005 na šolskem izletu vrgel v koš.
Nekaj izmed takih je:
- konfekcija Marja, kjer najdeš vse osnovne kose, predvsem navadne majčke vse dolžin, pajkice, trenirke in spodnje perilo (obožujem)
- Joe&Luca z več “finimi” kosi, od oblekic do hlač, bluz in tako dalje
- Moja Moja z odštekanimi barvnimi kombinacijami, ki narišejo smeh na obraz.
Sicer pa jih je še ogromno, Fiore z mladostnim izborom, Šivček s čudovitimi oblekicami in tako dalje in naprej. Ti v alinejah so le tisti, ki sem jih preizkusila in jih lahko tudi iskreno priporočam. Potem pa je tukaj še število second-hand trgovin z rabljenimi oblačili.
Odslužena oblačila oz. vse, česar ne nosiš pa naprej nekomu, ki mu bodo prišla prav. Tudi na tem področju obstaja več naslovov, kjer bodo oblačil veseli. Jaz sem jih večinoma recimo nesla v dobrodelno trgovino Sonček, kjer jih bodo po simboličnih cenah prodali v namene zbiranje denarja za svoje aktivnosti.
Če ne najdeš nobene ideje, mi piši na Instagramu pa bova rešitev našli skupaj. Pa tudi če imaš kakšno super priporočilo za slovenska oblačila. Te si seveda shranim za trenutek, ko jih bom res potrebovala, ker je pri vsakem nakupu treba premislit vsaj trikrat. Mogoče ne trikrat, ampak raje kar desetkrat.
Pa še za malce branja: simpatična kolumna o vonjavah, ki jih lahko proizvede samo najboljši kitajski poliester: hitra moda, hitri smrad. 💄
In še vir raziskave: Koszewska, M. (2018). Circular economy—Challenges for the textile and clothing industry. Autex Research Journal, 18(4), 337-347.