Vikend tik pred Marijinim praznikom sem preživela na čarobnem Gorenjskem. Aleksander Mežek je pel, da je tam skoraj raj. Jaz bi rekla – črtaj “skoraj”. Ker je zadnji izlet v Kranj pokazal in dokazal, zakaj ne rabiš prav daleč, da doživiš praktično vse, kar bi od vikend oddiha lahko želel.
Kranj sem za več dni tokrat obiskala drugič in v nasprotju s prvotnimi pričakovanji bi lahko rekla, da je tokratni obisk verjetno celo prekosil prvega. V osrčje Gorenjske sva se tokrat odpravili s Tino, ki ji že mesece in mesece dolgujem en prav poseben koncert. In ker so se zvezde končno uskladile, so bili meni tako dragi Smetnaki zdaj poslušani na njihovem domačem terenu.
To pa seveda ni bil edini razlog za obisk
Po vožnji iz štajerske v gorenjsko prestolnico sva izlet začeli kot vsak sodoben turist – v McDonald’su. Na tem področju nič kaj revolucionarnega – bolj kot klasično dober mek naju je navdušila panorama. In ravno to mi je ena izmed vrhunskosti Kranja. Da lahko sredi absolutno čudovitega mestnega jedra iz nekega drugega univerzuma občuduješ vršace bližnjih alpskih lepotcev.
Že sama pot skozi obrobje centra proti McDonald’su v bližnjem nakupovalnem središču odpre čudovit pogled na dejstvo, da se mesto nahaja na skali. Kako hudo epic je to? In kam po prvih vzdihovanjih in občudovanjih? Odložit (za vikend izlet sporne količine) prtljage. Tokrat sva izbrali hotel Creina – delo znamenitega slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki vabi s simpatičnim jugoslovanskim opečnatim vzorcem. Seveda hotel, ker gospodični kljub mladim letom živiva na visoki nogi in obožujeva (no, jaz) jutranje hotelske jajčke. Zato ali pa morda tudi, ker je bil denarnici ugodnejši in mojemu srcu že ljub hostel Cukrarna tokrat zaseden.
Kaj naj človek pogleda v Kranju?
Po samo kratkem sprehodu po starem mestnem jedru ti je hitro jasno, da bo zadovoljeno vsako estetike lačno oko opazovalca. Sam center vabi z očarljivo ozkimi srednjeveškimi ulicami, številnimi znamenitimi stavbami, veličastno cerkvijo sv. Kancijana, Prešernovim spomenikom, razgledno točko, mostom nad kanjonom in tako naprej. Ker je res frajersko hodit po ulicah, kjer so se nekoč sprehajali Prešeren, Plečnik, Bleiweis, Jenko, Layer in Puhar, malo kasneje pa tudi Prevci in celo Tanja Žagar.
O samih zvezdah in znamenitostih pa podrobneje v jesenskih dneh – ker potrebujem izgovor za nov izlet v Kranj, vam na tem mestu obljubljam še walking tour po njem. Da si ga boste lahko ogledali peš in brez problema, kot smo to naredili z Mariborom. Častna. In komaj čakam.
Sicer pa Kranj vabi s številnimi gostinskimi poslasticami in simpatičnimi kotički za uživanje ob kavici, pivu ali drugačni kapljici. Dva taka kotička, ki sta za obiskovalca Kranja morda najbolj očitna, Panorama Stara pošta in Bazen Bar & BBQ ob čudoviti Savi, sva midve tokrat prešpricali. Se oglasiva prihodnjič. Sicer pa so res povsod možnosti za fino osvežitev in okrepčilo – cene so primerljive ali prijaznejše od mariborskih, za kave sva odštevali okoli dveh evrov, za pivo tri, za kosilo za dve osebi v samem centru pa s pijačo okoli 25 evrov. Res ni za jamrat. Razen glede taksijev. Neka osnovna tarifa je zgleda 15 evrov, pa če te odpelje 2 kilometra ali 10. Naslednjič peš.
Kranj, hvala
Dva dni, ogromno dobre glasbe, mestnega potepanja in predvsem glasnega smeha po prihodu je bil čas, da počasi odpeketava nazaj proti Mariboru. Domov je vedno lepo prit, pri takih izkušnjah pa se človek domače počuti tudi kje drugje. Če te lokalci šele po dveh urah pogovora vprašajo “od kod pa sta vidve?” dobi človek kar občutek, da je dobrodošel in sprejet. Kjerkoli že si pod našim lepim slovenskim soncem. Tako da še hiter detour do blaženih Brezij, občudovanje naravnih slovenskih razglednic s stare ceste proti Mariboru in zadnja obnavljanja vseh lepih trenutkov preteklih treh dni. Gorenjska, vedno znova navdušiš.
“Kjer življenje skriva svoj zaklad …”
Pa smo spet pri pesmi, ki vedno znova prikliče kako roso ganjenosti. Če ti je vsaj malo zadišal obisk gorenjske prestolnice, preveri spletno stran destinacije in se preprosto prepusti. Lahko pa, kot rečeno, počakaš na pravi pravcati walking tour. Ali pa Kranj preprosto obiščeš dvakrat. Ker – čeprav sem šele komaj dobro doma in kufer še ostaja poln, že govorimo o datumih za ponovni izlet v Kranj. Ker se je tja, kjer srce še posebej veselo igra, vedno lepo vrniti.
Disclaimer: moja ultra realna fotka s Prešernom od zgoraj izvira iz najbolj kul mobilne aplikacije na slovenskem trgu, AR Kranj. Po mojem mnenju hands down najboljša uporaba obogatene resničnosti do zdaj.