EN: You can find the english version of Maribor walking tour here.
ES: Puedes encontrar la versión en español aquí.
Živiš v Mariboru, morda si se tu znašel po naključju, morda si prišel z namenom raziskovanja našega lepega mesta, morda je pa čisto nekaj tretjega. Ampak zdaj si tukaj – in želiš narediti krog po vabljivi štajerski prestolnici. Nič lažjega! Po drugem največjem slovenskem mestu se lahko sprehodiš z mano.
Čas trajanja: 1,5 h
Destinacije: TIC Maribor – Trg svobode – Grajski trg – Volkmerjev prehod – Gosposka ulica – Židovski trg – Lent (Usnjarska ulica-Hiša Stare trte-Muzej najstarejše trte na svetu-Žički prehod) – Glavni trg – Poštna ulica – Slomškov trg
Ko vidiš emoji človečka, pomeni, da se nekam premakneš 🚶♀️🚶♂️, pri sladkem bonbončku 🍬pa pomeni, da te čaka prav posebej zanimiv fun fact. In še kratka lekcija orientiranja. Če stojiš na začetni točki (za tvojim hrbtom je vhod TIC-a, pred teboj pa vhod v rdečo cerkev, si obrnjen proti zahodu. Levo oz. dol oz. južno sta reka Drava in Pohorje, za teboj vzhod oz. TIC ter železniška postaja, desno oz. gor oz. severno pa mariborski mestni griči.
🗺️ In da se kdo ne izgubi, sta tukaj še dva Google Zemljevida. Prvi poteka od TIC-a Maribor do Židovskega trga (oz. GT 22), drugi pa od Lenta do Slomškovega trga.
MARIBOR
Odpremo prvi zemljevid.
Kje sploh si? Maribor je kot rečeno drugo največje mesto v Sloveniji in največje mesto slovenske Štajerske. Ima okoli 120.000 prebivalcev in je gospodarsko, upravno, izobraževalno in kulturno središče vzhodne Slovenije.
Kot grad je bil Maribor prvič omenjen leta 1164, kot naselje leta 1209, kot mesto pa še nekoliko kasneje – leta 1254. Prevrtimo nekaj stoletij naprej. Kot večini slovenskega ozemlja so mestu vladali Habsburžani vse do leta 1918, ko je Rudolf Maister s svojimi borci poskrbel, da tukaj danes na glas še lahko govorimo lepo slovensko štajerščino. Nato smo živeli v različnih jugoslovenskih državnih tvorbah, leta 1991 pa uradno postanemo del samostojne Republike Slovenije.
Naš simpatičen sprehod začenjamo točno pri Turistično-informacijskem centru oz. TIC-u Maribor. Tukaj predlagam obisk informacijske točke in kakšen zemljevid za na pot – prav tako pa je tukaj na voljo stranišče.
Frančiškanska cerkev
In čas je za častno prvo točko tega vagona zabave: pred TIC-em vidimo biser mariborske arhitekture in (po mojem mnenju) eno izmed lepših cerkva na Slovenskem – našo lepo rdečo cerkev. Frančiškanska cerkev oziroma bazilika Matere Usmiljenja je bila dokončana leta 1900. Na južni strani je cerkvi prizidan dvonadstropni frančiškanski samostan, cerkev in samostan pa sta pokrita z rdečo opeko. V notranjosti med drugim najdemo 7 oltarjev in kip Marije milosti iz začetka 18. stoletja. Ni lepšega kot prižiganje svečk pod Marijinim prijaznim pogledom. Priporočam.
🍬 Za današnjo očarljivo opečnato podobo cerkve so zaslužne tudi mariborčanke iz preloma iz 19. na 20. stoletje. Te so iz bližnjega Melja namreč prinašale opeko. In ker nič ni zastonj, so bile za to poplačane tudi z odpustki.
#1: TRG SVOBODE
🚶♀️🚶In zdaj do Trga svobode, enega izmed številnih mariborskih mestnih trgov. Trg se nahaja na vzhodnem delu mariborskega Mestnega gradu (ponovno – za original mariborsko orientacijo vemo, da je Pohorje na jugu). Nekoč so tu stala mestna vrata z dvižnim mostom čez jarek, po tem ko so ga zasuli, je na tem mestu nastal grajski vrt, od leta 1863 pa tukaj kraljuje trg, kot ga poznamo danes.
🍬 20 let po odprtju trga, leta 1883, so tukaj pričakali tedanjega cesarja Franca Jožefa, leta 1919 pa je na tem mestu potekala parada tedanje slovenske vojske pod vodstvom generala Rudolfa Maistra.
Trg krasi bronasti spomenik narodnoosvobodilne borbe (NOB), ki ga domačini bolje poznajo pod imenom “Kodžak“. Krogla namreč spominja na gologlavega detektiva Kojaka iz nekoč priljubljene istoimenske serije. Kodžak obeležuje skoraj 700 talcev in upornikov, ki so jih nemške sile ubile med narodnoosvobodilnim bojem zaradi poskusa upiranja okupaciji. Na spomeniku med drugim vidimo kopije razglasov o streljanju talcev in upornikov med 2. svetovno vojno ter poslovilno pismo ob smrti obsojenca Jožeta Fluksa. Na tej točki naj izpostavim, da se (kljub praktični obliki) po spomenikih ni vljudno sprehajati.
Na severovzhodnem koncu trga (oz. večji del pod njim) je tudi klet Vinag, ena največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi. Ponaša se s površino 20.000 m2 in 2,5 kilometra podzemnih rovov. Največja dragocenost kleti je vinski arhiv, kjer hranijo več kot 250.000 steklenic najboljših letnikov.
#2 GRAJSKI TRG
🚶♀️🚶♂️ Sprehodimo se nekaj korakov vzdolž gradu, proti zahodu, kjer se že odpira živahen Grajski trg. Stop pri Florijanovem spomeniku. A najprej k lepotcu, ki trgu daje podobo – mariborskemu gradu.
Mariborski grad
Mestni mariborski grad je zgradil cesar Friderik III. v 15. stoletju z namenom utrditve mestnega obzidja, ki je nekoč potekalo tod (spomni se na jarek od malo prej). Najstarejši del gradu je v osnovni obliki ohranjen še danes, prvotno gotsko podobo pa so kasnejše prezidave spremenile v trenutni ikoničen videz.
Nekoč najmogočnejša stavba v Mariboru danes gosti Pokrajinski muzej Maribor. Ker je Maribor od nekdaj the place to be, pa je Mariborski grad skozi vsa ta stoletja gostil številne znane osebnosti:
- v viteški dvorani je koncertiral slavni pianist Franz Liszt,
- grad je obiskalo kar nekaj kronanih glav, med njimi Leopold I., Karel VI., ruski prestolonaslednik in kasnejši car Pavel I., po vsej verjetnosti pa tudi habsburška monarhinja Marija Terezija,
- v gradu je prenočil papež Pij VI. in
- med nemško okupacijo Maribora ob izbruhu druge svetovne vojne je grad obiskal tudi Adolf Hitler.
Florijanov spomenik
Pod gradom vidimo baročni lik sv. Florijana, zavetnika gasilcev, ki na visokem stebru mesto varuje pred požari vse od 18. stoletja naprej. Ognjeni zublji so v preteklosti pomenili veliko nevarnost za mesto, saj so bile meščanske hiše lesene in zgrajene tesno druga ob drugi.
Ezl ek
Pogled na zeleno stavbo vis-a-vis zahodne stranice gradu (kavarna Astoria) pa nam ponuja pogled na nekoč priljubljen kotiček, Ezl ek. Kjer je danes vhod v kavarno, je nekoč bil najbolj vroč vogal Maribora. Tu so se po drugi svetovni vojni začele srečevati vse generacije – ezl ek je bil tista točka, kjer so se morali ljudje pokazati. Če so dekleta kupila novo obleko ali čevlje, so morala iti mimo Ezl eka in se pokazati z novimi pridobitvami, ta vogal pa je poznan predvsem po številnih poljubih in prvih ljubeznih. In verjetno je tudi edini kotiček v mestu, ki mu je napisana kar celotna pesem. 🍬To bil je ezl ek …
Prva žarnica
Nekaj korakov 🚶♀️🚶♂️ proti jugu trga na pročelju stavbe ob trafiki vidimo plaketo z žarnico. Le štiri leta po Edisonovem izumu je v Mariboru, 4. aprila 1883, namreč zasvetila sodobna žarnica. Tovrstna žarnica ni bila prva samo v Mariboru, ampak tudi v vsej Sloveniji in v tem delu Evrope.
🍬 NIKOLA TESLA
In ko smo že pri tehnološkem razvoju, še en tehnični bonbonček. V Mariboru je nekaj svojega življenja preživel celo veleum Nikola Tesla. Ta je po opustitvi študija v Gradcu v Mariboru nekaj časa delal pri inženirju, njegovim domačim pa se sploh ni sanjalo, kje bi lahko bil, in so nekaj časa celo mislili, da je mrtev. Večino časa v Mariboru je Tesla preživel z igranjem iger na srečo, njegovo bivanje pri nas pa se je končalo z izgonom iz mesta, ker ni imel dovoljenja za bivanje. Mestne oblasti so se namreč odločile, “da se zgoraj omenjeni Nikolaus Tesla, ki nima razpoložljivih finančnih sredstev za preživetje, deportira iz Marburga v Gospić, kjer si naj poišče deloˮ.
Hotel Orel
Prečkamo trg 🚶♀️🚶♂️ in se sprehodimo po Volkmerjevem prehodu. Na njem kraljuje hotel Orel, ki je danes sicer bleda senca svoje nekdanje veličine, ko je bil poznan kot najboljša restavracija v mestu. Nekoč poimenovan Schwarzer Adler (črn orel) je bil znan po gostovanju tujih gostov in številnih velikih imen, kot sta Ray Charles in celo naš jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito.
#3 VOLKMERJEV PREHOD
In naprej 🚶♀️🚶♂️ po Volkmerjevem prehodu do spomenika stisnjenih pesti, ki spominja na dejstvo, da je bil Maribor prvo večje slovensko mesto, ki so ga leta 1941 zavzele nemške okupacijske sile. S tem pa se zavedni Mariborčani niso nič kaj zlahka sprijaznili. Prva vstajniška akcija tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji se je zgodila prav na tem prehodu, 29. aprila 1941 – le tri dni po Hitlerjevem obisku Maribora.
Skupina mladih je med nočno policijsko uro takrat zažgala dva nemška avtomobila in okupator nikoli ni izvedel, kdo je za to odgovoren.
#4 GOSPOSKA ULICA
🚶♀️🚶♂️ Zavijemo iz prehoda in že smo na najbolj znani mariborski ulici. Gosposka, mater si ozka! Nekoč najbolj živa ulica v celem mestu še danes ostaja osrednja ulica Maribora, prvič pa je bila omenjena leta 1488. Sprehodimo se mimo lokalov in trgovinic ter pot 🚶♀️🚶♂️ nadaljujemo proti jugu.
#5 ŽIDOVSKI TRG S SINAGOGO
Trenutno se nahajamo na Židovskem trgu, središču srednjeveške židovske četrti mesta. Židje so se v Maribor priselili v drugi polovici 13. stoletja in kmalu po prihodu v mesto so razvili živahno trgovsko dejavnost ter postali pomemben del mestnega gospodarstva. Za verske potrebe so (najkasneje) v 15. stoletju sezidali sinagogo, ki je eden najpomembnejših judovskih spomenikov pri nas, prav tako pa ena izmed najstarejših sinagog v srednjeevropskem prostoru. Po izgonu Židov leta 1497 je služila kot rimokatoliška cerkev, kasneje kot stanovanjski objekt, danes pa v njej domuje Center judovske kulturne dediščine.
🍬Zanimivost: mnogi mariborski Judi so se po izgonu drugod pogosto poimenovali po mestu, od koder so prihajali. Tako danes različice priimkov, kot sta Marpurgo ali Morpurgo najdemo v državah, kot so Italija, Združene države Amerike in Izrael.
V sklopu Židovskega trga stoji tudi Židovski stolp, ki ga vidimo na vzhodnem delu trga. Sezidali so ga v 15. stoletju in je nekoč predstavljal obrambni del mariborskega mestnega obzidja. 🍬Zidovi so debeli 1,5 metra in so v spodnjem delu iz kamna, v zgornjem pa iz opeke.
🍬 In ko smo že pri stolpih – ob pogledu na Dravo se nam na Lentu odpira pogled še enega stolpa. Vodni stolp, mogočna renesančna utrdba nenavadne oblike, je nekoč branil mariborske zidove, danes pa služi kot vinoteka.
Na tej točki se sprehodimo do GT22 (na sliki spodaj), pot nadaljujemo po stopnicah proti Lentu, vklopimo drugi zemljevid (ker ta ne priznava stopnic), se znajdemo pri grafitu “Oko za oko, pasta za zobe” (naslov Usnjarska ulica 5), in pot nadaljujemo proti naslednji točki – Stari trti.
#6 LENT
In nas je kratek spust že pripeljal 🚶♀️🚶♂️ do Drave, in enega izmed najstarejših delov mesta Maribor, Lenta. Ime Lent izvira iz nemške besede länder, kar pomeni “prostor za pristajanje”. Tukaj je nekoč namreč bilo pomembno pristanišče za pristajanje rečnih splavov.
Hiša Stare trte
Naša prva točka Lenta je Hiša Stare trte, na pročelju katere raste najstarejša vinska trta na svetu. Leta 2004 je ta bila vpisana v Guinessovo knjigo svetovnih rekordov kot najstarejša med vsemi vinskimi trtami na svetu, saj so strokovnjaki ocenili, da je stara že več kot 450 let. Gre za eno najstarejših domačih sort vinske trte na Slovenskem, imenovano modra kavčina ali žametna črnina. Vsako leto jo obreže mestni vinar, vino pa uporabijo za protokolarna občinska darila.
Ogled notranjosti Hiše Stare trte je povsem brezplačen, tam pa se lahko odločiš tudi za kakšno degustacijo.
🍬 Malce zahodno od Hiše Stare trte najdemo tudi Sodni stolp, še enega izmed spominov na nekdanje mestno obzidje. Kot obrambni stolp je bil zgrajen v 14. stoletju, skozi zgodovino pa je bil nato večkrat dozidan. Kljub imenu so ga uporabljali predvsem v obrambne namene, pozneje pa je služil tudi kot skladišče in proizvodni obrat. Ime naj bi mu dala ljudska domišljija, saj nekateri še danes verjamejo, da naj bi v stolpu potekali čarovniški procesi.
In še en 🍬. Morda ne točno tukaj, prav zares pa so čarovnice preganjali tudi v Mariboru. Pri nas so čarovnicam obsodbe izrekali na Rotovžu, Glavni trg, kjer so kazni nato izvajali, pa sta v tistih letih krasila sramotilni steber in kletka. Priljubljen način preverjanja čarovništva pa je seveda bila tudi bližnja Drava. In česa so obsojali mariborčank? Neka Kreinerjeva je bila obtožena peke pogače iz gadov, slepcev, kuščarjev in krastač, Šauperlova pa je priznala, da je nadzorovala vreme.
Muzej najstarejše trte na svetu
🚶♀️🚶♂️ Nekaj korakov stran od Stare trte najdemo tudi Muzej najstarejše trte na svetu, posvečen naši častitljivi dami.
Žički prehod 5
Iiiiin še nekaj korakov 🚶♀️🚶♂️ naprej do Žičkega prehoda 5. 🍬Verjameš, da je v Mariboru svoj čas obratovalo več bordelov kot v prestolnici? Nad vhodom hiše Žičkega prehoda 5 lahko še danes opazimo ornamente, ki so nakazovali na veselico, ki se je dogajala znotraj. Veseljaško naravo mesta je namreč nekoč zrcalilo tudi število bordelov oz. javnih hiš. V zadnjih letih 19. stoletja je v Mariboru obratovalo več t. i. tolerančnih hiš kot v Ljubljani. Tam sta bili dve, pri nas pa so se tako veselili na kar sedmih koncih!
#7 GLAVNI TRG
🚶♀️🚶♂️In po prehodu do osrednjega mariborskega trga, Glavnega trga. Podajmo se kar v osrčje trga, pred osrednji spomenik trga. Glavni trg je bil prvič omenjen leta 1315 kot Markt, z rastjo mesta pa je v 19. stoletju dobil današnje ime Hauptplatz – Glavni trg. Na njem se je dolga stoletja vse do 2. svetovne vojne odvijala živahna trgovska dejavnost, saj je to bil osrednji prostor v mestu, kjer so kmetje in obrtniki prodajali svoje pridelke in izdelke.
Trgu brez dvoma kraljuje naša mestna hiša, bolje poznana kot rotovž. To so zgradili leta 1515, na balkonu pa vidimo relief, okrašen z mestnim grbom in dvema levoma. 🍬Če rotovž pogledamo malce bolj natančno, opazimo, da se stolp ne nahaja v sredini stavbe. Skeptiki pravijo, da je do tega prišlo zaradi prezidave stavb, Mariborčani pa verjamemo legendi, da so stolp iz protesta po neprimernem plačilu premaknili nezadovoljni mojstri. Za rotovžem, kjer zdaj vidimo gradbišče, se skriva rotovški trg, ki je nekoč gostoval tudi bikoborbe.
Še en vladar Glavnega trga je Kužno znamenje, postavljeno v zahvalo ob koncu kuge, ki je v 17. stoletju pomorila tretjino vsega prebivalstva v Mariboru. Prvi spomenik so postavili leta 1683, danes pa ta predstavlja kip Matere božje v spremljavi šestih svetnikov.
🍬V prelestni rdeči hiši, poslikani z lekarniško motiviko (nekaj stavb zahodno od rotovža) je bila nekoč mestna lekarna znanega mariborskega lekarnarja Franca Minarika.
Če se malce 🚶♀️ sprehodimo ali pogledamo proti jugozahodnem koncu trga, mimo fontane, vidimo Alojzijevo cerkev, edino mariborsko cerkev brez zvonika. Ta se je namreč zrušil v času, ko so cerkev uporabljali kot vojaško skladišče.
#8 POŠTNA ULICA
🚶♀️🚶♂️ Poštna ulica je ena od najbolj priljubljenih in živahnih ulic v Mariboru. Posebej zaživi ob poletnih večerih, ko se mize lokalov razporedijo po celotni ulici, še nekaj let nazaj so po Poštni vozili avtomobili, zdaj si pa to le še stežka predstavljamo. Ob sprehodu po Poštni nas vabijo lokali od finega vinčkanja do pristne češke pivske izkušnje in dobrega kosa pice.
#9 SLOMŠKOV TRG
Po sprehodu po Poštni ulici 🚶♀️🚶♂️ se znajdemo na Slomškovem trgu, domovanju mariborske stolne cerkve. Trg nosi ime po blaženem Antonu Martinu Slomšku, prvem mariborskem škofu in zagovorniku slovenske narodne kulture, ki je ogromno naredil za šolstvo in razvoj Maribora. Prav on je zaslužen za to, da se je sedež lavantinske škofije prenesel v Maribor. Pred vhodom v cerkev tako vidimo veličasten Slomškov spomenik.
Trg se je nekoč imenoval Kirchenplatz ali Cerkveni trg – zaradi najstarejše mariborske cerkve, Stolnice sv. Janeza Krstnika. Zgrajena je bila v 12. stoletju in kasneje povečana. Danes ima cerkev gotsko podobo, ki izvira iz 19. stoletja.
Trenutno ploščad okoli cerkve je leta 1983 zasnoval veliki arhitekt Jože Plečnik, stoletja pred tem pa je cerkev obdajalo pokopališče. Sledi večnega bivališča še vedno lahko vidimo okoli cerkve. Še danes je na primer ohranjen steber z večno lučjo, ki označuje pokopališče iz leta 1517. Ohranjenih pa je tudi nekaj nagrobnikov, ki so zdaj vzidani v zunanjo steno cerkve. In spomenik ob večni luči? Še en ostanek preteklih stoletij – rimski lev iz 2. stoletja!
Slomškov trg je leta 1999 obiskal tudi legendarni papež Janez Pavel II., ko je za blaženega razglasil našega Slomška. Slovenci se njegovega obiska spominjamo predvsem po papeževi izjavi: “Papež ‘ma vas rad!”
Projekt Maribor vodenje uradno zaključen!
In smo prišli na konec našega vodenja. Maribor pa skriva še nešteto biserčkov. Nekaj zanimivosti najdeš tudi v tem in tem članku, tudi to pa je seveda samo delček zgodovine in sedanjosti naše čudovite metropole. V prihodnosti pa seveda še kaj bolj poglobljenega – v uri in nekaj seveda ne moreš videti vsega, kar ponuja center. Živel Maribor, živel Maribor walking tour! Občudujmo mesto čim pogosteje in s čim večjim zanimanjem!
Če se ti je tole vodenje po Mariboru dopadlo, te prijazno vabim, da se mi pridružiš na Instagramu – ostanimo v stikih!