Kar naenkrat je postalo strašno popularno, da si nekaj posebnega. Včasih je bilo fajn, če si bil recimo izredno brihten, izredno prijazen, izredno dober v kakem športu, morda spreten v čem miselnem. Danes pa bi vsak rad bil poseben samo zato, da je poseben.
Pa za začetek en disclaimer: prav ničesar nimam proti ljudem, ki se res ne počutijo domačega v svojem telesu, in kot odrasli ter ocenjeni za prištevne, svoj spol spremenijo.
Ampak kar je preveč, je pa preveč
Zdaj naenkrat nihče več ne bil him ali her. Na anketah se vedno pogosteje pojavlja “ne želim povedati (spola)”, predvsem v virtualnem svetu (in sploh pri naprednežih preko luže), svoje zaimke-pronounse označujejo že na vsakem koraku. Da ne bo kaki naključni obiskovalec tvojega profila slučajno mislil, da si karkoli druga kot they. Ono, tisto, kaj že?
Je res tako slabo biti eno ali drugo? Ženske noben ne sili, da bo kuhala kosilo, moških pa ne, da kosijo travo. Ampak se vsi obnašajo, kot da se nam dogaja kaka velika krivica. Ker pri zdravniku ne moreš označit, da si aeroplan.
Non-binary, lepo te prosim
S tem, ko se ta armija they-jev bori za uveljavitev in boljši svet, v resnici samo rušijo naše vrednote. Če si zdrav odrasel človek, se pač moraš sprijazniti s tem, da si eno ali drugo. Ponovno – z izjemo posameznikov, ki jim to ni modna muha, ampak dokazana stiska. Pa še potem nisi drugo. Si trans ženska ali trans moški in tudi to je okej.
Če pa se počutiš kot nekaj vmes ali kot popolnoma nič, pa se je pač vseeno treba sprijazniti s tem, da ti bo tam nekje v pasošu pisalo eno ali drugo. Ali recimo v sistemu, ko se znajdeš v bolnici, pa ne vejo, kaj bi ti zdravili.
Takrat je še tako pomembno, če sta spodaj lulček ali pišula
Pa sem na žalost prepričana, da je v mnogih takih primerih potrebno še kako drugo zdravljenje. Ker tako napravljanje ne more biti druga kot klic na pomoč. Pa si lahko zelo progresiven, liberalen, strpen in razumevajoč, ampak vse ima neke meje. Ali pa jih je vsaj imelo. Nekoč, ko si lahko še izbiral med samo dvema opcijama.
Pa ko še dedci niso silili med ženske športnice. In v ženske zapore. In tako naprej. Pa ni vsako nasprotovanje temu kratenje pravic ali sovražnost. Ne moreš si kar nečesa izmislit in rečt, da si diskriminiran. Diskriminirana tukaj sem jaz in vsak drug, ki mora te oslarije poslušat. In vsi mi kot družba, ko nam taka propaganda hoče rušit osnovne vrednote. Ampak to so pol one fore. Kaj je to zato, ker sem gej? Ker sem debel? Ker sem črn? Ne. To je zato, ker se obnašaš ko debil.
Dandanes se izrojeva že čisto vse
In še najbolj si čuden, če si normalen. Ker je danes moderno imeti službo, pri kateri denar služiš, ko spiš. Če si član kake ultra presvetljene sekte – bravo, napreden spiritualen individualist! Potem je častitljivo tudi utajati davke ali vlečt socialno – morda oboje. Ker ti seveda nisi neki papak, ki bi te vodili svetovni lobiji.
Danes je čudno, če hodiš v službo in če priznaš, da moški ne zmore istih stvari kot ženska. In obratno. Potem tudi, če nimaš potlačenih travm, ki v tebi zbujajo potrebo, da povsod vidiš krivico. In še najbolj je čudno, če si vesel, da imaš zelo konkretno definiran spol. In če to pomeni, da sem ovca, veselo zabeketam in svoje življenje odživim na kakem travniku – kjer bo končno mir s tem they them bullshitom.