Lani smo se z veselo druščino, Uršulo, Nikotom in Juretom, za rojstni dan vsakega izmed nas začeli odpravljati na zabavne enodnevne izlete. In ker je v maju slavil naš dragi Niko, smo tudi preteklo soboto preživeli na pustolovščini. Na Hrvaškem in v Avstriji smo že bili in napočil je čas za izlet v Prekmurje. Ob tem pa smo obiskali tudi malce Madžarske.
Iz Maribora smo se odpravili proti Murski Soboti, kjer smo dan uradno pričeli s klasičnim prigrizkom s strehe avta, pica torto, in kavico na simpatičnem ExPanu. Pred prvimi ušesno-božajočimi zvoki prekmurščine pa smo se seveda morali naučiti kaj o tej zanimivi govorici. Naši izleti namreč niso samo zabavni, temveč tudi strašno poučni. Ko si lačen, recimo naznaniš ge mo džo, vilici se pravi rašuška, marsikdo pa bi pomislil, da hudo vživanje pomeni kaj lepšega kot zloraba.
Takega jezika pač ne slišiš nindri indri
Kavica in kaj finega zraven in že je bil čas, da naš izlet v Prekmurje zaštartamo s prvim ogledom. Odpeljali smo se do delikatese Kodila, kjer smo si ogledali njihovo ponudbo lokalnih izdelkov in si želeli, da bi bila odprta tudi restavracija. Da pa vendar nismo odšli strtih src, smo se okrepčali z odličnimi ocvirki in jabolčnim sokom.
Nato vožnja do bele golobice, Plečnikove lepotičke v Bogojini. Ogled cerkvice s prelestnim stropom in dekadentnimi stebri ter ponoven prigrizek pica torte.
Saj nas je po prijetnem sakralnem in gurmanskem oddihu vendar čakal velik vzpon. Odpeljali smo se namreč proti Goričkem, kjer so se krtine že začele spreminjati v hribčke. Pot po prostranih ravnicah nam je dala vedeti, da je tudi v tem delu Slovenije moč videti marsikaj lepega. Naša edina pripomba na očarljivo krajino je bila klavrnost prekmurskih mlajev. Niso bili mogočni, so pa bili številni …
A to ni omajalo naše popotniške vneme
Po krajši vožnji, kjer smo končno spet doživeli domače hribe in štajerskemu očesu ljubo vinsko trto, smo prispeli do stolpa Vinarium, s katerim smo se iz daljave spogledovali že med vožnjo. Če je na tisti točki še obstajal kak dvom, da Niko ne ve, kam ga peljemo, se je ta zdaj res dokončno razblinil.
Obisk stolpa na to čudovito sobotno opoldne je bil tako priljubljen, da smo komaj dobili parkirni prostor, a je izkušenemu šoferju Juretu navsezadnje uspelo. Nato (in po vprašanju, če smo res študenti) smo se povzpeli na nekajinpetdeset metrov visok Vinarium, od koder je pogled segal po kar štirih državah. Malce borbe z višino (pri meni), nov referat (pri Urški) in seveda markacija table z nalepkami za moje Smetnake ter promocija fantastičnega ansambla gospodu, ki nama je nalepko pomagal nalepiti (pri obema).
Po vseh teh dejavnostih in opazovanju lepot sveta okoli nas smo se spustili s stolpa, si privoščili najboljši špricer (tako je pisalo) in hop v avto ter vožnja proti madžarski meji.
Na Madžarskem je prav tako lepo
Hiter predah za nekaj hitrih dejstev o naših vzhodnih sosedih! Madžarska abeceda ima 44 črk, od tam izvira Rubikova kocka, primernost njihove glasbe ocenjuje kulturni komisar, madžarski športniki pa so neverjetno uspešni na poletnih Olimpijskih igrah. In še več – Madžarska nima izhoda na morje. Kdo bi si mislil?
Naš naslednji cilj je bil obmejni Lenti oz. Lentiba, kot naj bi mu rekli Slovenci – krajčič, poznan po nakupovanju. Kar lahko preizkusiš na lastni koži, če tja prideš v času, ko so trgovine še odprte. Kar nam recimo ni uspelo. Smo pa se res vrhunsko najedli v restavraciji Salamon Söröző.
Poleg odlične hrane (in izredno inovativne postrežbe cordon bleuja) smo si naročili tudi prijetno lahko pivo, s katerim pa zaradi madžarske tradicije žal nismo smeli nazdravljati. Ko je prvi požirek minil brez značilnega trkljanja kriglov, je Niko strnil misli nas vseh:
Pivo brez nazdravljanja se zdi kot nedokončano delo.
In kmalu za tem se je dan na divjem vzhodu (kljub skrbno načrtovanem časovnem načrtu) približal koncu. Še kratek šoping v Murski Soboti, nekaj prevajanja lokalne govorice in povratek nazaj v rodno mesto. Tako. Naslednji je Jure. Če slučajno ni slišal, ko sva z Uršulo že petič debatirali, kam bomo na izlet presenečenja peljali njega, bo nek junijski vikend zares spontano nepredviden. Pa v resnici še noben naš ni bil. Vsak posebej pa res izjemno lep in srcu drag. Vse najboljše, Niko in vse najboljše, draga druščina!
Zdaj pa zares
Še na kratko orisana pot za vse, ki vam diši kak oddih v Prekmurju. Naše destinacije so si sledile takole: Expano-Kodila-Bogojina-stolp Vinarium-Lenti-Murska Sobota. Opcij pa je res še ogromno. Čokoladnica Passero, Tropski vrt Ocean Orchids in Lušt so le nekatere izmed zanimivosti, ki jih ponuja Prekmurje. Da ne omenjamo simpatičnih jezer in ostalih naravnih danosti. Za vse lačne pa je hrana baje res dobra v murskosoboški Zvezdi. To preverimo naslednjič.