Maribor je mesto bogate zgodovine in pestrega življenja na mnogih področjih. Od turških vpadov, cvetoče industrije, do obiska največjih svetovnih voditeljev – Maribor je doživel že marsikaj. V drugem članku o mariborskih posebnostih tokrat o preganjanju mariborskih čarovnic, prvi prižgani žarnici in obisku Adolfa Hitlerja.
Maribor imamo Mariborčani radi, ker ima mesto dušo. Imamo pohorske hribe, mestne griče, v soncu lesketajočo se Dravo in izvrstno rujno kapljico. V prvem članku smo se že poučili o mariborskih zalogah vina in cvetoči nočni obrti, tukaj pa preveri še ostale mariborske posebnosti.
Čarovnice niso bile varne niti v Mariboru
Ženskam, ki so bile nadpovprečno inteligentne, ali kako drugače izstopajoče, se v času, ko je Evropa dišala po pregonu čarovnic, ni dobro godilo niti v Mariboru. Do leta 1740, ko je cesarica Marija Terezija prepovedala preganjanje čarovnic, so v Mariboru na zatožno klop posadili 45 oseb. Zgodovina uči, da sojenje čarovnicam ni bilo ne pravično, niti ne humano. Enako je bilo v Mariboru. Pri nas so čarovnicam obsodbe izrekali na Rotovžu, Glavni trg, kjer so kazni nato izvajali, pa sta v tistih letih krasila sramotilni steber in kletka. Če se spomniš prizora iz Tavčarjeve Visoške kronike, veš, da so čarovništvo med drugim radi preverjali s pomočjo tekočih voda. V ta namen je takrat služila tudi reka Drava.
Nad mestom je nekoč kraljeval grad na Piramidi
Na priljubljeni sprehajalni točki, Piramidi, je nekoč stal mariborski grad. Grad na Piramidi, ki je bil prvič omenjen leta 1164, je tam stal do leta 1784. Grad je v teh letih “doživel” veliko hudega, na koncu pa je nesrečno pogorel. Ali veš zakaj je hrib poimenovan Piramida? Preden je vanjo udarila strela, je dobrih 30 let na njem stala pravcata piramida, ki so jo zgradili iz kamnitih ostankov gradu. Zatem so na Piramidi zgradili Marijino kapelico, ki jo poleg izkopanin gradu tam najdeš še danes.
Maribor zrasel na pokopališčih
Ko je nadškof Anton Martin Slomšek sedež lavantinske škofije v letu 1859 prenesel v Maribor, je s tem odločilno pripomogel k nadaljnjemu razvoju mesta. Na velikega Prešernovega sodobnika danes med drugim spominja Slomškov trg, kjer najdemo tudi njegov kip. Ob sprehodu okoli mariborske Stolne cerkve lahko opaziš več ostankov nekdanjega pokopališča. Na zunanjih stenah cerkve so vidni nagrobni kamni, svetilni steber iz leta 1517, ki je označeval pokopališče, in spomenik leva. Spomenik rimskega leva, ki ga rad zajaha mnogokateri (včasih tudi starejši) otrok, tam vztraja že od 2. stoletja.
Današnjo okolico Slomškove cerkve, na kateri so ohranjeni deli nekdanjega pokopališča, je oblikoval veliki Jože Plečnik. Samo pokopališče pa je bilo premaknjeno na območje sedanjega stadiona Ljudski vrt. Premike nagrobnih kamnov in posmrtnih ostankov so konec 18. stoletja lastnoročno morali opraviti kar svojci pokojnih.
Pogled na rotovški stolp perfekcionistom lahko povzroča nelagodje
Nedaleč stran od stolnice stoji mestna hiša oz. rotovž iz leta 1515. Nad vhodnim delom, ki gleda na Glavni trg, se dviguje baročni stolp. Naslednjič, ko se boš sprehodil mimo, boš opazil, da se stolp ne nahaja na sredini zgradbe. Legenda pravi, da delavci za delo niso bili plačani dovolj oz. pravočasno, zato so iz upora stolp narahlo zamaknili na desno. Nekoliko bolj resna zgodba pa uči, da je do tega prišlo zaradi prezidave tamkajšnjih hiš.
Edino slovensko mesto, ki ga je obiskal Hitler
Edino slovensko mesto, ki ga je med vojno obiskal führer Adolf Hitler, je bil (takrat že ponemčen) Maribor. To se je zgodilo 26. aprila 1941. Takrat se je s svojo delegacijo sprehodil po mestu in obiskal Mariborski grad, kjer je nagovoril povabljene. Znana anekdota, da je Hitler med obiskom imel govor iz rotovškega stolpa in izjavil “Naredite to deželo spet nemško”, pa je v nasprotju s splošnih prepričanjem zmotna.
Le tri dni po nacističnem obisku so v Mariboru izvedli prvo sabotažno akcijo med vojno – v Volkmerjevem prehodu so v znak upora takrat zažgali dva nemška avtomobila. Na prvo slovensko sabotažno akcijo v času II. svetovne vojne danes priča spomenik v prehodu.
Na Teznu splet podzemnih tunelov
V istem času, času II. svetovne vojne, so na Teznu zgradili mrežo tunelov za potrebe tovarne letalskih motorjev, ki je tam takrat delovala pod nemško oblastjo. Po desetletjih samevanja so del tunelov pred nekaj leti odprli za javnost. Cona Tezno danes nudi vodene oglede, na katerih lahko vidiš, kako so rovi Tezno izgledali v vojnih časih.
V Mariboru zasvetila prva žarnica v tem delu Evrope
In še dodaten bonbonček – leta 1883, le štiri leta po Edisonovem izumu električne žarnice, je novodobna žarnica že zasvetila v Mariboru. Za to je bil zaslužen mariborski podjetnik Scherbaum, ki je imel na Grajskem trgu poslovne prostore. Danes na to spominja tabla obeležja, ki jo lahko najdeš tik ob trafiki.
Članek je bil sprva objavljen na portalu Dostop.si.